Pogovarjala sem se z dedkom Martinom Hočevarjem, roj. 3. 9. 1946 (naslov: Šmarješka cesta 68, 8000 Novo mesto).
- Kdaj si začel hoditi na OŠ Otočec?
Na otoško šolo sem prišel v 4. razredu, in sicer leta 1956, ko sem prišel živet k teti Jožefi Avsec v Mačkovec. Prve tri razrede sem obiskoval na OŠ Škocjan.
- Kako in kdaj si hodil v šolo?
Hodil sem peš. Manjkali nismo niti pozimi, saj je bilo vedno dobro spluženo. Vsak dan sem pred šolo ob sedmih šel še k jutranji maši, kjer sem ministriral. Nato sem šel v župnišče na zajtrk, potem pa v šolo. Ravnatelju Lapanjetu to, da sem hodil v cerkev, ni bilo niti malo všeč.
- Ali so starši napisali opravičilo, če ste manjkali?
Ja, če smo bili bolni, so napisali opravičilo.
- Se spomniš imena kakšne učiteljice ali učitelja? Kaj pa ravnateljev?
Spomnim se učiteljic Perdanove in Murgljeve. Prvošolce je takrat učila Nada Lapanje. Ravnatelj pa je bil Lapanje.
- Koliko učencev je bilo v enem razredu?
V razredu je bilo od 24 do 26 učencev.
- Katere predmete ste imeli?
Imeli smo slovenščino, posebej so ocenjevali lepopis; pa računstvo, telovadbo in petje. Od 4. razreda naprej smo imeli tudi nemščino. Ravnatelj nas je imel praktični pouk, kjer smo zlagali drva ali obrezovali in cepili drevje.
- Koliko ur pouka ste imeli oziroma kdaj se je pouk začel in kdaj končal?
Pouk smo imeli od osmih do dvanajstih, vmes je bil en odmor.
- Kateri predmet ste imeli najraje?
Praktični pouk in telovadbo.
- Ali ste imeli v šoli malico?
Ne, nismo. S sabo smo imeli jabolko ali kos kruha.
- Kje ste telovadili?
Zunaj na dvorišču.
- Ali ste imeli torbo, učbenike in zvezke? S čim ste pisali?
Imeli smo en zvezek, ki smo ga zvili in nosili v žepu na hlačah. Imeli smo učbenik za nemščino, ki smo ga imeli v šoli. Pisali smo z navadnim svinčnikom in peresnikom, ki smo ga namakali v tinto.
- Kako so takrat kaznovali učence, če niso bili pri pouku pridni?
Po dlaneh so nas tepli z lesenim metrskim ravnilom. Tepli so tudi s ključi. Enemu sošolcu, ki se mu je obetalo, da jih bo dobil, sem že prej prišepnil, da naj zleze skupaj, da bo učiteljica prej nehala tepsti. Ko je sošolec res zlezel skupaj, se je pa tako ustrašila, da je stekla po ravnatelja, kaj naj zdaj naredi.
Tudi jaz ima eno hudo izkušnjo. Ne vem točno, kaj sem naredil narobe, ampak ravnatelj Lapanje me je tako potegnil za uho, »da me še sedaj boli«. Samo pograbil sem torbo in stekel proti Mačkovcu. Nisem šel po cesti, ampak ob Krki. Istočasno pa je k nam domov krenil tudi ravnatelj s kolesom. K nam je prišel pred mano. Stricu in teti se je zelo opravičeval in od takrat naprej tudi nisem imel več slabih ocen.
- Ali so bile učilnice ogrevane?
V učilnici je bil zelen kamin. Dežurni je imel nalogo, da je nanesel drva.
- Kako so ocenjevali znanje? Ali ste bili za oceno vprašani ali ste pisali kontrolno nalogo?
Najprej smo pisali kontrolko. Če nisi dobro pisal, pa si jo moral še ustno zagovarjati.
Pogovarjala se je Živa Hočevar, 4. b
(Spomine uredila Hermina Videnič)
