Moja mamica je obiskovala OŠ Otočec osem let. V staro šolo je hodila šest let, v novo pa dve leti. Na predmetni stopnji je imela podobne predmete, kot so danes. Izbirnih predmetov ni imela. Angleški jezik se je učila od petega razreda naprej. Zadnji dve leti, ko je hodila v novo šolo, se najbolj spominja za tiste čase moderno opremljenih učilnic. Najbolj sta ji ostali v spominu učilnici matematike in kemije, kjer so delali poizkuse.
V stari šoli je imela mamica preprosto malico. Mlečnih ali toplih malic takrat niso imeli. Kosil tudi ni bilo. Pouk je potekal dopoldan in popoldan. Dopoldan so imeli pouk učenci od 5. do 8. razreda, popoldan pa od 1. do 4. razreda. V stari šoli ni bilo telovadnice. Učenci so telovadili v današnjem kulturnem domu. Prostor je bil zelo skromno opremljen: nekaj blazin, koza, odrivna deska, bradlja, letveniki in žoge. Učili so jo nekateri učitelji, ki na šoli učijo še danes: Marjan Jenko, Dušan Prosinečki, Vito Gabrič in Hermina Videnič.
Mamica ima na osnovno šolo lepe spomine, kar je bil eden izmed razlogov, da se je odločila za učiteljski poklic, poleg tega pa ima rada otroke. V šoli se je dobro počutila, pri učenju je bila uspešna, z učitelji in sošolci se je vedno dobro razumela.
Po pripovedovanju Bernarde Vrtačič Turk zapisal Matija Turk, 4. b
(Spomine uredila Hermina Videnič)
