Učiteljica Vida Teropšič se iz svojih let, ko je poučevala na OŠ Otočec, spominja:
Bilo je še v stari šoli. Učenci so me velikokrat razveselili s šopkom cvetlic, ki so jih sami nabrali, posebno spomladi. Nekoč pa je na moji mizi zažarel šop rumenih tulipanov. Vprašala sem, kdo jih je prinesel. Vsa nasmejana se je oglasila Rominja, ki je zatrdila, da jih je nabrala doma in da jih imajo še veliko. Čez nekaj dni pa je bila skrivnost razodeta, saj so jo sošolci videli, kako je z novim šopkom tekla z bližnjega pokopališča …
Pri spoznavanju narave in družbe smo se učili tudi o Novem mestu. Ko smo ponavljali snov, sem nekega učenca vprašala, naj našteje nekaj trgovin v Novem mestu. Ker je bil nepripravljen, mu je nekdo prišepnil: »Peko!« Sledilo je vprašanje: »No, kaj delajo v Peku?« Tedaj pa je kot iz topa izstrelil: »Kruh pečejo.«
Cesti, ki vodi skozi našo vas, smo včasih rekli avtocesta. Večkrat so se mimo vozile pomembne politične osebnosti. Nekoč smo na šolo dobili obvestilo, da se bo v spremstvu mimo peljal tudi maršal Tito. Vsi učenci šole so se postavili za ograjo ob cesti in z zastavicami pozdravljali množico avtomobilov, ki so se zdeli vsi enaki – temni, z zaprtimi temnimi stekli. Moja hčerka je takrat obiskovala prvi razred in je prav tako z zastavico v roki mahala vozilom, ki so se peljali mimo. Doma jo je očka vprašal: »No, Tanja, si videla Tita?« »Sem! Jih je bilo tako veliko!« je odgovorila.
Vida Teropšič
(Spomine uredila Bernarda Vrtačič Turk)
