Ko sem se zjutraj zbudil, sem pred vrati zagledal velik žeton. Žeton je imel majhna vrata. Šel sem skozi vrata, da si ogledam notranjost žetona. Zagledal sem palčke, ki so nosili igrače. Ugotovil sem, da je to popravljalnica igrač.
Stopil sem skozi velika vrata do velike dvorane, tam so bili palčki, ki so popravljali igrače. Stopil sem do prvega palčka. V rokah je držal moder avtomobilček in mu popravljal polomljeno kolo. Stopil sem dva koraka nazaj in zagledal velik stroj, v katerem so se čistile igrače. Stroj je imel tekoči trak, na katerem so se peljale plišaste igrače. Na prvi postaji so se namilile, nato so jih velike igrače zdrgnile, po traku naprej pa so se sprale in posušile. Dva palčka z rdečima čepicama pa sta zlagala plišaste igrače v rumene zaboje. Za naslednjo mizo je sedelo pet palčkov. Na sredini mize so imeli veliko polomljenih igrač. Med njimi je bil tudi moj tank. Želel sem ga popraviti sam in palčki so mi dovolili. V roke sem vzel lepilo in zalepil polomljeni del tanka.
Med palčki mi je bilo lepo popravljati igrače, zato sem z njimi ostal do večera. Na koncu dneva sem se poslovil, odšel domov in utrujen zaspal.
Žiga Medved, 3. a
Zjutraj sem se zbudila in pogledala skozi okno. Kar naenkrat sem zagledala veliko pokrito zgradbo. Preoblekla sem se in stekla ven. Nisem mogla verjeti. Vsi otroci smo vstopili vanjo in zagledali ogromno igrač.
Tam je bilo vseh vrst igrač: medvedki vseh velikosti, avtomobilčki, žoge … Kar naenkrat pa smo tam zagledali starega gospoda. Vprašala sem ga, kakšna trgovina je to. On pa mi je rekel, da to ni trgovina, ampak popravljalnica igrač. Prosili smo ga, če nam popravi uničene igrače. Da bi mu vsi prinesli igrače, smo morali domov. Ko pa sem se naslednji dan vrnila po igračo v popravljalnico igrač, popravljalnice ni bilo nikjer več. Ko so prišli še ostali otroci, smo se razkropili in iskali po celi vasi, a nismo našli ničesar. Še nekaj časa smo iskali, dokler ni Jakob našel čarobni prah. Bila je sled, ki nas je vodila do velikega tovornjaka. Tam smo našli popravljalnico igrač. Vstopili smo in vprašali starega gospoda, zakaj je odšel. Prijazno nam je odgovoril, da vedno potuje po različnih krajih in popravlja reči, nato pa se vrne. Ko smo to izvedeli, smo pomirjeni odšli domov.
Nekaj ur smo počakali, potem pa je prišel stari gospod in nam vrnil vse igrače. Bile so kot nove. Zahvalili smo se in se poslovili.
Nastja Fakin, 3. a
