Libeliče – prvi dan šole v naravi

Libeliče – prvi dan šole v naravi

Ponedeljek, 1. februar 2016, prvi dan šole v naravi v Libeličah, je že skoraj za nami, čaka nas samo še večerni oziroma nočni pohod s svetilkami.

Pred kosilom smo se zbrali v skupnem prostoru oziroma v jedilnici, kjer so nas bolj podrobno seznanili s hišnim redom. Določili smo dežurne učence v jedilnici, dežurne učence po sobah in se dogovorili za enotedenske zadolžitve. Cel teden bo potekalo tudi ocenjevanje sob in vedenja nasploh. Po kosilu smo imeli organiziran prosti čas, kjer smo se nekateri odločili za igranje namiznega tenisa, nekateri za odbojko, nekateri smo metali na koš, nekateri pa smo enostavno uživali in se sproščali na sončku. Za nami je namreč zelo lep in topel dan, ki smo ga tudi preostali del popoldneva preživeli zunaj. Razdelili smo se v dve skupini (sedmi in osmi razred posebej), kjer smo izmenično delali v dveh delavnicah: v eni bolj teoretični, kjer smo spoznavali osnove teorije prve pomoči (termične poškodbe), v drugi delavnici pa smo spoznavali vsebino in uporabo torbice za prvo pomoč. Delavnice so bile prežete z raznimi spoznavnimi oziroma socialnimi igrami. Po večerji oziroma po šesti uri smo imeli še „spoznavni večer“ po sobah, ker smo morali dodobra spoznati dom v celoti. Učitelj Rajko nas bo sedaj ob sedmih zvečer odpeljal na čaroben večer z lučkami. Učenec Martin nas s svojim rogom že kliče na zborno mesto …

Nočni „zgodovinski“ pohod

Učitelj Rajko nas je danes, prvi dan našega bivanja v Domu Ajda, ob sedmi uri zvečer peljal na „nočno“ zgodovinsko uro. Nekateri s svetilkami v rokah, nekateri brez, smo se po temačni gozdni poti odpravili na nočni razgled bližnje in daljne okolice. Na vrhu hriba, od koder se nam je ves v lučkah ponudil prelep razgled nad Libeliško polje in vas, smo izvedeli, da se pravzaprav lahko za to, da so Libeliče še v Sloveniji, zahvalimo le pogumnim libeliškim kmetom.

Libeliče je majhna vasica, ki leži tik ob avstrijski meji, zaprta z ene strani z reko Dravo, na drugi jo obdaja nevidna avstrijska meja, s tretje strani pa Libeliška Gora. Libeliče se v slovenski plebiscitni zgodovini uvrščajo na najpomembnejše mesto. Učitelj Rajko nam je zelo nazorno razložil libeliško zgodbo vztrajnosti, narodne zavesti do domovine in zmage. Pogumni vaščani so se po nasilni priključitvi ozemlja k Avstriji več kot dve leti borili za vrnitev k matični domovini. Ruvali so mejnike, jih prestavljali ter prirejali shode. Ponoči so mejni kamen prestavili nad vas in potem stražili, da ga niso več prestavili nazaj. Koroški plebiscit je potekal 10. oktobra 1920 in je določil državno mejo med leta 1918 ustanovljeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasneje Jugoslavijo) in Avstrijo po 1. svetovni vojni. Leta 1922 se je zgodil pravi čudež, ki je pomenil za Libeliče dokončno vrnitev v objem domovine.

Po poti skozi gozd proti mejnim kamnom smo se ustavili, ugasnili vse svetilke ter poskušali prisluhniti tišini. Toda za samo dvajset sekund, dlje ni šlo, je bil smeh premočan. Zaradi tega dogodka nas učitelj Rajko ni pohvalil, smo pa bili čez dan zelo pridni.

Odpravljamo se k počitku. Ta naj bi bil ob deseti uri, ko mora biti v domu tišina …

Hermina Videnič

 

 

 

Related Images:

Prihod v Libeliče

Prihod v Libeliče

Učenci 7. in 8. razredov, ki smo danes z učiteljicama Hermino In Natašo odšli v šolo v naravi, sporočamo, da smo ob dvanajstih zdravi in veseli prispeli v Libeliče. Najprej smo se namestili po sobah (dekleta sedmega razreda skupaj, dekleta osmega razreda skupaj, fantje iz obeh razredov skupaj, saj smo v manjšini), si uredili postelje v lepih, čistih in svetlih sobah, sedaj nas čaka že kosilo, po kosilu že prva delavnica, zvečer pa priprave na spanje …

Hermina Videnič

Related Images:

Šola v naravi 5. a

Šola v naravi 5. a

1. DAN

Najprej smo se z avtobusom pripeljali v dom Trilobit. Prijazen gospod z imenom Matjaž nam je predstavil pravila v domu. Takoj smo razpakirali prtljago in se oblekli za na sankanje. Vzeli smo vsak svoj bob in z vodičem in učitelji odšli do sankališča. Tam smo se spuščali z bobom in se po približno eni uri vrnili v dom Trilobit. V domu smo se malo sprostili in odšli v jedilnico. V jedilnici so nam povedali kako dežurni učenci pripravijo mize za obred. Po končanem kosilu smo izvedeli, da gremo plezat na plezalno steno, ki je pritrjena na zid našega doma. Po plezanju smo odšli na pomerjanje smučarskih čevljev , smuči in smučarskih palic. Po pomerjanju smo odšli v jedilnico na malico, katero smo si pripravili sami. Zatem je sledil počitek v sobi. Dežurni učenci so kmalu odšli pripravit mize za večerjo. Po večerji je sledil kratek počitek in pisanje dnevnikov tega dne. Za konec današnjega dne smo odšli v jedilnico, kjer nam je učiteljica smučanja razložila 10 smučarskih pravil. Ogledali smo si tudi kratek film o teku na smučeh. Potem je sledil čas za nočni počitek.

Zapisala: Larisa Rataj

 

2. DAN

Zjutraj ob 7.00 so nas prišli zbudit učitelji. Oblekli smo se in odšli na zajtrk. Potem smo pograbili vso smučarsko opremo in odšli smučat v Kranjsko goro. Tam smo smučali celo dopoldne. Bilo je zelo zabavno in poučno. Ko smo prišli nazaj, nas je čakalo kosilo. Po kosilu je sledil kratek počitek, zatem pa smo se odpravili na bližnjo jaso, kjer smo se učili teči na smučeh. Bilo je zelo naporno, tudi padcev ni manjkalo. Vrnili smo se v dom, kjer smo dali sušit vso opremo in se odpravili na večerjo. Po večerji smo odšli v sobe pisat dnevnike. Nato pa je sledil še nočni pohod.

Zapisala: Kaja Vidovič

3. DAN

Zbudili smo se ob 7.00 uri zjutraj. Odšli smo na zajtrk, se oblekli v smučarsko opremo in odšli na avtobus. Do Kranjske gore smo potrebovali približno 45 minut vožnje. Tam smo smučali v štirih različni skupinah. Ob dveh popoldan smo se vrnili nazaj v dom, kjer nas je pričakalo kosilo. Po kosilu je sledil počitek, nato pa pohod na katerem smo videli okostje volka ter različne vrste kamna. Med pohodom smo se ustavili tudi pri bližnjem potoku, kjer smo ujeli ličinke, ribja jajčeca in postranice. Ko smo se vrnili v dom, smo imeli večerjo. Za sladico smo imeli torto, saj sta imela Adam in Gregor iz OŠ Brusnice rojstni dan. Nato smo odšli v sobe pisat dnevnike… No konec je za danes.

Zapisala: Lučka Strgar

4. DAN

Zjutraj je učitelj prihitel v sobo in prižgal luči ter nas zbudil. Hitro smo se vstali in se pripravili za na zajtrk. Po zajtrku smo odšli smučat v Kranjsko Goro. Vrnili smo se nekaj minut čez drugo uro in takoj odšli na kosilo. Nato je sledil počitek, kasneje pa pohod. Na pohodu smo preučevali različne plasti zemlje ter apnenčev in kremenčev kamen. Potem smo delal odlitke trilobitov in drugih fosilov. Sledila je večerja in branje dnevnikov. Za konec smo imeli še družabni večer, na katerem se je vsaka soba predstavila s svojo točko. Bil je pester in zabaven večer.

Zapisala: Eva Žagar

Related Images:

Dostopnost